Blog post

Svobodna

Na petkov večer in enega poprej sem se po kakšnem letu gotovo končno usedla za pisalno mizo. Stala je tam, vsak dan na istem mestu, a nikakor se nisem mogla spoprijateljiti z njo, tako kot sem bila povezana včasih. Nisva se čutili in če se z nečim ne čutim kot eno,…

Vzela sem si popoldan se usedla za mizo in premetala goro papirjev, ki jih bom “še kako potrebovala“. Pa ja. Super je, ker smo ravno v kurilni sezoni in je zunaj presneto mraz. Ko so papirji romali v peč, se je zdelo kot da bodo opravili bolj koristno delo.  In so ga. Pregledala sem vso ostalo kramo, ki je na prvi pogled zgledala koristna, a sama pri sebi sem vedela, da me le duši in nima več mesta na moji mizi.

Gola miza, nič, dober občutek. Začela sem pobirati stvari s tal, si vsako posebej pogledala in se vprašala: ja ali ne, nič več: mogoče. Ta beseda se mi zdi preveč zadušljiva. Stalno ti daje občutek, da ne veš kaj se bo zgodilo, da mogoče, če, in če ne… Reduciram stresne situacije…

Ko sem končala, sem se vprašala, kaj je res toliko drugače kot vsak drugi dan, ko malo prestavim sem in tja, pospravim. Nisem mogla verjeti, da se čisto zares veselim trenutka, ko se bom spet spravila za pisalno mizo in začela z vsemi pisanji, projekti, idejami, in še in še, ki so sedaj le tavali nekje v oblačku. Vse se je zdelo tako sveže ob pogledu na pisalno mizico in zares je bilo. Svežina, pozitiva, jaz in vi in Jutranjica.

Tistega poletja, ko sem ustvarila Jutranjico, sem vse počela z veliko vnemo, voljo, energijo in ljubeznijo.. Vse me je gnalo naprej. Bila sem srečna, ker sem končno lahko ustvarila nekaj čisto svojega. Imela sem orisano, napisano, podčrtano, kako in zakaj. Vsako vprašanje je imelo svoj odgovor.  Z vami sem želela deliti moje iskrene misli, ideje in doživetja..

Ko sem pisala zaključno delo pri študiju, sem veliko raziskovala področje, ki je bilo tesno povezano tudi z blogom, socialnimi omrežji, trendi trženja in tako naprej..  Vsak dan sem prebrala n-šteto člankov o tem, kako, zakaj, kdaj… Veste kaj se je v moji glavi dogajalo… Božemili… Biti štiriindvajset ur na dan povezan s širnim svetom, biti iskren, kvaliteten in ob tem še živeti. O vsem tem sem premišljevala dneve in noči, tedne in mesece.  Vse te prevelike količine informacij sem želela preslikati na svoj primer, torej moj blog.

Postalo me je strah. Bala sem se, da ne bo popolno. V moji glavi je bil staln boj, ki pa me je ponavadi tako utrudil, da sem ob trenutkih pred tipkovnico ostala brez besed. Kot bi mi nekdo ukradel vse besede z jezika.

DSC_0613

 

Želim si, da ne bi bili ujetniki današnjega virtualnega sveta. Da bi znali ceniti predvsem sebe in se znali ustaviti, ko buljimo v bleščeče ekrane. Zdi se mi kot, da nam jemljejo identiteto. Kot da nam ne pustijo biti mi, ampak nam stalno nekaj posiljujejo. Da me ne boste narobe razumeli. Nisem proti računalnikom, telefonom, spletu, socialnim omrežjem. Daleč od tega. Navdušena sem nad tem, kako lahko vaša informacija potuje ne le samo do soseda in najboljše prijateljice, ampak tudi na čisto drug konec sveta.

Bolj me jezi oziroma straši dejstvo, da postajamo lutke. Da smo na nek način manipulirani pa se niti ne zavedamo. In vse te pošiljke informacij, ki nas sekunde za sekunde bombardirajo in ogrožajo naše zdravje. Strah me je tudi tega, da bomo pozabili na pristna čustva, dotike, objeme.  Da bo postal telefon naš novi najboljši prijatlej, ki bo vedel o nas več kot naši starši, partnerji, prijatelji, ljudje, ki jih imamo radi in s katerimi živimo.

Ko sem razmišljala o moji vlogi, o mojem blogu in o vsem tem kar sem vam ravno povedala… sem se odločila, ….

da nadaljujem…. (Juheej. Sreča. Veselje.)

z mojimi mislimi, ki jih želim poslati po širnem svetu. A neobremenjeno. Svobodno, pozitivno, iskreno. Vem, da vas je nekaj, ki ste jo pogrešali. Tisto pravo Jutranjico, ki se veseli naslednjega jutra in komaj čaka, da se prebudi in odhiti v nov dan. Hvala vam, ki ste tu z menoj, hvala vsem, ki ste verjeli vame, ko sem jaz podvomila.

Resnično Vaša,

Jutranjica

By Jutranjica

Prejšnja objava

Naslednja objava

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Privacy Preference Center

Necessary

Advertising

Analytics

Other